Ta veseli dan ali Matiček se ženi

Anton Tomaž Linhart Ta veseli dan ali Matiček se ženi Gostuje Mestno gledališče ljubljansko Predstava traja 1 uro in 25 minut in nima odmora Z avtorsko priredbo Beaumarchaisove satire je duhovni otrok razsvetljenstva Anton Tomaž Linhart (1756–1795), sicer sin češkega priseljenca meščanskega rodu in Slovenke, položil temeljni kamen slovenskega gledališča in dramatike. S tem je nedvoumno dokazal, da kmečki jezik neukih in nekultiviranih Slovencev na odru zveni prav tako umetelno kot drugi jeziki ter ob tem v besedilo še spretno vtkal idejo o svobodi, bratstvu in enakosti vseh ljudi. Prva slovenska komedija je v režiji Novogoričana Diega de Bree doživela posebno interpretacijo. Njegovo branje dramske predloge je omogočilo, da je klasika postala »zabavna in duhovita izkušnja«, ki odstira »zazrtje v sodobno družbo in njeno (neje)voljo do vsakodnevnih in revolucionarnejših trenutkov življenja: merjenja postelje, varanja, obeta zlorabe iz hipnega poželenja, grožnje s tožbo, ločitve od oboževane osebe ali pa celo snidenja z do zdaj neznanimi starši« (Kaja Novosel). Novopečenega Baronovega osebnega služabnika Matička spoznamo v trenutku, ko mu njegova izbranka Nežka razkrije, da jo hoče pohotni Baron Naletel zvabiti v posteljo še pred njuno poroko. Matiček se brž odloči, da bo Barona speljal stran od svoje neveste, tako da bo v njem razpihal ogenj ljubosumja. Baronova osamljena soproga Gospa Rozala se namreč v nepotešenem hrepenenju po ljubezni nedolžno spogleduje s študentom Tončkom, ki ji naklonjenost vrača. Tako Matičku res za hip uspe premotiti Barona, vendar njegov zalet ustavi usodna zadolžnica. Že pred časom si je Matiček pri Smrekarici sposodil denar in podpisal, da se bo, če ji denarja ne bo mogel vrniti, z njo oženil. Matiček denarja še vedno nima, Smrekarica pa terja svoje. Baron, ki je tudi razsodnik v takih sporih, pod krinko pravičnosti odloči, da se mora Matiček poročiti s svojo posojilodajalko. V središču osnovnega zapleta je ljubezenska intriga, ki jo sprva